IGRA S KARIBOV
“To ‘mamo, kar vidte, gospa. Več pa ni” je odgovoril mesar svoji stranki, ki je stala v vrsti pred nami, leta 1990 v eni izmed ekstremno majhnih trgovinic v Novem mestu, kjer sem se rodila in odraščala do odhoda na študij.
“To mamo, kar vidte…” in kazal na vitrino, kjer je bilo nekaj mesa in veliko kosti.
In to je naslov današnjih fotk. To ‘mamo, kar vid’te .. od igrač. Tarzansko gugalnico, ki se nahaja na koncu zaliva, en kup ene mivke po kateri laufata in tekmujeta, dve vedri in dve lopatki za na plažo, kupljeno tu, 3x preplačano. Sej bi jima človek kupil še kaj drugega .. ma ni. Ni. S seboj smo prinesli karte za remi in Črni Peter in se občasno ob večerih igramo.
Lepo je. Našadva sta navajena še iz drugih potovanj in lajfa daleč od doma, da igrače niso vedno in povsod na razpolago in da je treba kakšno leto ali dve biti tudi tako. Na skromno oziroma, če smo iskreni … na normalno. Hči bi imela kakšno igračko punčko za mrcvarjenje .. ampak sej zato ima pa brata pa je 😂
Edino kar nam fali je fuzbal žoga. Ni za dobit. Edino ena na pol spihana basket žoga se prodaja .. ampak ni igrišča ali vsaj obroča 😩🤌🏼😂
So pa lokalni ribiči, ki nas bodo peljali na lov. In so gospe, ki nas bodo učile lokalne kuhinje. In so domačini, ki uživajo v muziki in bomo plesali. In so nedelje, ko znajo izklopit elektriko in vodo za pol dneva in smo kot taborniki.
Tarzani s Karibov, ne pa pirati :)
Lepo je biti back to basics. Imam občutek, da če bi imela še gumitvist in tiste rdeče zjahane kotalke na usnjene paščke, da sem spet otrok iz ‘80ih, ko sem se največ igrala z gumitvistom, drevesi in plezanjem po njih, pa z rolerji in s kredo ter navadno žogo in kasneje z Nintendom ter vedno z bratovimi in maminimi živci 😂🙈 🤗
PREBERI ŠE KAJ:
